Pogosta vprašanja o gotovini
Bo gotovina v bližnji prihodnosti izginila?
Ne. Gotovina bo v dogledni prihodnosti ostala osrednje plačilno sredstvo. Gotovina ima vrednost sama po sebi, zanesljivo lahko preverimo njeno pristnost in pri poravnavi plačil ne potrebujemo nobenega posrednika. Noben drug plačilni instrument ne izpolnjuje teh treh zahtev tako učinkovito kot gotovina.
Bo z vzponom elektronskih načinov plačevanja gotovina postala zastarela?
Ne. Gotovina ima edinstvene značilnosti, zaradi kateri bo imela svoje mesto tudi v prihodnosti. Digitalna plačilna sredstva so za mnoge ljudi praktična, vendar ne ustrezajo vsem. Elektronska plačila ne bodo nadomestila gotovine kot plačilnega instrumenta, ampak bodo obstajala vzporedno z njo.
Ali trgovci na drobno lahko zavrnejo gotovino kot plačilno sredstvo?
Marca 2010 je Evropska komisija na podlagi poročila strokovne skupine o euru kot zakonitem plačilnem sredstvu izdala priporočilo (2010/191/EU), ki v zvezi z obveznostjo sprejemanja gotovine navaja naslednje:
- trgovci na drobno ne smejo zavrniti gotovinskega plačila, razen če sta se obe stranki dogovorili, da bosta uporabili drugačno plačilno sredstvo;
- razobešenje obvestila ali plakata, da trgovec zavrača plačilo z gotovino ali z bankovci določenih apoenov, ne zadostuje. Za zavrnitev gotovine mora imeti trgovec legitimen razlog, na primer težave z vzdrževanjem zadostnih rezerv gotovine za namene vračanja drobiža ali konkretna fizična varnostna tveganja zaradi prisotnosti velikih zneskov gotovine;
- javni subjekti, ki državljanom ponujajo nujne storitve, ne smejo omejevati ali v celoti zavračati gotovinskih plačil brez zadostnega razloga. S tem bi spodkopali status eurskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva, ki ga zagotavlja zakonodaja EU.
Ali so nacionalne centralne banke pristojne za bankovce in kovance?
Da. Pristojnost za eurske bankovce imajo ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema. Nasprotno so za izdajanje eurskih kovancev pristojne posamezne države članice, vendar mora ECB odobriti obseg kovancev, ki jih država članica sme izdati. Vse nacionalne centralne banke sodelujejo v logistiki dobave kovancev in hrambe rezervnih zalog.
Ali so poslovne banke pristojne za to, da ugotavljajo, ali je bankovec ponarejen?
Ne. Če ima poslovna banka dvome o pristnosti eurskega bankovca, ga preda nacionalni centralni banki (ali pristojnemu nacionalnemu analitskemu centru), ki sprejme končno odločitev o tem, ali je bankovec pristen ali ne.
Ali obstaja več kot ena serija eurskih bankovcev?
Da. Prva serija eurskih bankovcev (5 € do 500 €) je bila izdana leta 2002 in še naprej velja kot zakonito plačilno sredstvo. Med letoma 2013 in 2019 so ECB in nacionalne centralne banke Eurosistema uvedle drugo serijo eurskih bankovcev, ki se imenuje serija Evropa. Obsega bankovce od 5 € do 200 €, medtem ko se bankovci za 500 € ne izdajajo več. Bankovci serije Evropa imajo osveženo oblikovno podobo in izboljšane zaščitne elemente.
Ali morajo trgovci na drobno obvezno omogočati dvig gotovine ob nakupu in dvig gotovine brez nakupa? Sta ti dve storitvi na voljo v vseh državah?
Dvig ob nakupu in dvig brez nakupa sta alternativni obliki dviga gotovine, ki obstajata poleg bankomatov in bančnih poslovalnic. Trgovci na drobno se lahko sami odločijo, ali bodo ti dve storitvi omogočali svojim strankam ali ne. Po naši anketi iz leta 2021, je 11% trgovin v euroobmočju omogočalo dvig ob nakupu, 6% pa dvig brez nakupa. Vendar pa obstaja še nekaj držav euroobmočja, kjer ti dve storitvi še nista na voljo.
Ali se lahko prek bankovcev okužim s koronavirusom?
Količina virusa, ki bi se lahko prenesla prek bankovcev, je tako majhna, da je tveganje okužbe neznatno v primerjavi z drugimi površinami, s katerimi ljudje dnevno prihajajo v stik. ECB tesno sodeluje z evropskimi laboratoriji, da bi ocenila obnašanje virusa na različnih površinah, s čimer zagotavljamo, da je uporaba gotovine čim bolj varna. Več informacij je na voljo v tej objavi na našem blogu.