Sukraloza
 | Ta članek vsebuje podatke, ki so morda napačni. |
Sukraloza je neenergijsko, visoko intenzivno sintetično sladilo. Je 600-krat slajša od saharoze[1]. V evropskem sistemu označevanja aditivov s števili E ima kodo E955.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]Odkrili so jo leta 1976 v podjetju Tate&Lyle, v sodelovanju z raziskovalcema Lesliejem Houghom in Shashikantom Phadnisom iz kolidža Queen Elizabeth College.[2] Med Lesliejem Houghom in njegovim pomočnikom, tujim študentom Shashikantom Phadnisom, je prišlo do nesporazuma. Phadnis je nepravilno upošteval navodila profesorja Hougha in namesto, da bi snov preizkusil (angl. to test), jo je okusil (to taste). Ko je snov okusil, je ugotovil, da je izjemno sladka. Nato so znanstveniki še izpopolnili formulo in sukraloza se je začela počasi uveljavljati po svetu. Danes se prodaja pod tržnim imenom Splenda.
Kemijska zgradba in pridobivanje
[uredi | uredi kodo]V bistvu gre za saharozo, ki ima tri hidroksilne skupine zamenjane s tremi klorovimi ioni. Njeno IUPAC-ime je 1,6-dikloro-1,6-dideoksi-b-D-fruktofuranozil-4-kloro-4-deoksi-a-D-galaktopiranozid. Njena molekulska masa znaša 397,64.
Lastnosti in uporaba
[uredi | uredi kodo]Sukraloza je bel kristaliničen prašek. Ker je termostabilna spojina, se lahko uporablja pri pečenju. Trije klorovi ioni naj bi bili inertni, a to še raziskujejo. Ima prijetno sladek okus in se dobro topi v vodi. Ne povzroča zobne gnilobe.[3]. V telesu se ne absorbira, ampak se nespremenjena izloča skozi ledvice.
Uporabljajo jo lahko tudi sladkorni bolniki.
Izvedenih je bilo že več kot 100 študij o sukralozi. Vse so pokazale, da sukraloza nima nobenih mutagenih, teratogenih, karcinogenih ali nevrotoksičnih učinkov in da ne vpliva na sposobnost reprodukcije.[4] Najprej so jo odobrili v Kanadi, nato v Avstraliji, Novi Zelandiji, ZDA, EU. Sedaj ima dovoljenje za uporabo že v več kot 80-ih državah.[navedi vir]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ Michael A. Friedman, Lead Deputy Commissioner for the FDA, Food Additives Permitted for Direct Addition to Food for Human Consumption; Sucralose Federal Register: 21 CFR Part 172, Docket No. 87F-0086, 3. april, 1998
- ↑ Sucralose: An Overview, by Genevieve Frank, Penn State University
- ↑ Facts About Sucralose, American Dietetic Association, 2006.
- ↑ »FDA Talk Paper T98-16«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2008. Pridobljeno 9. decembra 2008.
- Vombergar B, Nidorfer M. Sladkor in sladila v prehrani in proizvodnji živil. Maribor, 2005.
- Berlec A, Štrukelj B. Farmacevtski vestnik: Proteini sladkega okusa kot alternativna sladila. Collegium graphicum, 2006; 5: 292-297.
- Position of the American Dietetic Association: Use of nutritive and nonnutritive sweeteners. J Am Diet Assoc 2004; 104: 255-275.
- http://www.caloriecontrol.org/lowcal.html Arhivirano 2008-12-17 na Wayback Machine.
- http://www.fda.gov/fdac/features/2006/406_sweeteners.html