Wp/isv/Koyaanisqatsi

«Koyaanisqatsi» (s jezyka Hopi Žitje, izvedše iz ravnověsja) — dokumentalny film Godfreya Reggio s muzikoju kompozitora Philipa Glassa i filmovanjem Rona Fricke. Film sodrživaje veliku kolikost fragmentov, sfilmovanyh s pomočju tehnologije zamedljennogo filmovanja. Film cělkom lišeny diktorskogo teksta i aktorskoj rěči, jednako jego muzikalny aranžman, na ktory opiraje se plot, imaje v razkazě tako samo značenje, kako videosekvencija, i faktično tvori atmosferu filma.

Tuto jest prvy film iz trilogiji filmov «Qatsi», ktory pokazyvaje s različnyh stran vzajemodějstvo člověka, prirody i tehnlogiji. Ine dva filma trilogiji: «Powaqqatsi» i «Naqoyqatsi». Vyše desetilětija jerbo za licencijnyh ograničenjij film «Koyaanisqatsi» ne izpuskal se, tomu že Philip Glass i jego ansamblj gastroloval s njim, na živo izpolnjaja muziku prěmo prěd kinoekranom v čas pokazov.

Koyaanisqatsi na jezykě indejcov Hopi označaje:

bezumny život;
život v bezporědku;
život vně ravnověsja;
razrušenje života;
stanje života, ktore diktuje nove uslovja bytja.

Sceny

Film sostoji iz několikyh epizodov, každy iz ktoryh imaje individualne muzikalne suprovodženje. Jednakože muzika nerědko vračaje se iz bolje rannjih scen i, prěobražajuči se, prěklikaje se s novymi temami. Na DVD film jest razděleny na glavy po nazvam muzikalnyh kompozicji.

Prva scena pokazyva naskaljny nadpis v jamě. Su několiko vysokyh temnyh figur, stoječih okolo drugoju bolje vysokoju figuroju, ktora jest krašena koronoju. Slědujuča scena to jest vozlětajuča raketa «Saturn V» misiji «Appolo 12». Dalje izobraženje postupno utračaje cvět, i snimanje prěključaje se na samotny pusty pejzaž, vslěd za ktorym ide izobraženje javjenji vněšnjej srědy, takyh kako obrazovanje oblakov i voln.

Resource

Gorne izbuhy i veliky karierny samosval, lučeči kluby črnogo dyma v sceně, nazvanom «Resource» (prirodne bogatstva), prědstavja prve v filmě projavenje dějateljnosti člověka, jego učestja v izměnje okolice. Plan izměnjajut kadry proloženoj v pustyně liniji elektroprědač. Prodolžaje se vliv člověka na prirodu. To izobražaje se kartinami dobyvanjem prirodnyh bogatstv, vozdušnymi snimanjami elektrostancij, damby Hoovera i arhivnymi kadrami nuklearnogo izbuha v pustyně Nevady.

Vessels

Slědujuča scena, na saundtrekě nazvanom «Vessels», sodrživaje najbolje dlugy v filmě jediny plan: tri minuty trideset dvě sekundy snimanij dvoh upravjajučih okolo vozlětnoj prugy pasažerskyh «Boeing 747» aviakompaniji «United Airlines». Takože v «Vessels» jest vključeno izobraženje potokov avtotransporta i ogromnogo avtomobilnogo stojišča. Kadry s ogromnoj kolikostju poměščenyh redami tankov, lětajučih nad pustynjeju vojskovyh samolětov, arhivnyh kadrov vojennyh dějanjij, izbuhy popadajučih v celj raket i bomb.

Cloudscape

Sravnjenje prirody i člověka ponovno pokazyva se v glavě «Cloudscape». Metoda pokadrovogo snimanja uskorjaje vrěme i dělaje zauvaženym dviženje tenji od oblakov, kako tamte propolzajut po new-yorkskym nebodrapam.

Pruitt Igoe

Episod «Pruitt Igoe» jest posvečeny snimanjem domov, prěbyvajučih se v stanju krajnogo upadka. V sceně su pokazany desetky opuščenyh polurazrušenyh mnogokvartirnyh domov s razbitymi steklami, izlomanymi dverami. Stěny su izmaljevany grafitjami. Na ulicah gorami lěži smet. Prigotovjene na snošenje budynky su poslědstvo utrpěvšego nesgodu projekta postavjenja žilogo kompleksa Pruitt Igoe v Saint Louisě. Proslavjeny svojim sovrěmennyn (na tamtoj moment) dizajnom kompleks brzo okazal se v plačevnom stanju jerbo za neobvaženoj vysokoj plotnosti oseljenja marginalizovanymi bezrabotnymi ljudami, privedšej jego upadok. Scena končaje se kartinami razrušenja ogromnyh budynkov.

Slow People

Fragment, izvěstny kako «Slow People», počinaje se s pokaza v uskorjenom vrěmenu brzo izměnjajučej se tolpy ljudij, ktore, prividno, čekajut v redu. Potom ponovo pokazyvajut se ljudi, ale uže v zamedljenom vremenu, oni su stupajut po ulicam grada. I nakonec kamera snimaje nedvigajučih se ljudij.

The Grid

«The Grid» («Mrěža») — jest najdlugy epizod filma, jego travjenje jest okolo 22 minuty. Tema sceny jest brzina sovrěmennogo žitja. Razkaz počinaje se so snimajna budynkov i zahoda solnca, odražajučego se v zrcaljnyh stěnah nebodrapov. Epizod jest harakterističny aktivnym izkoristanjem efekta uskorjenja vrěmenu, ktory dostigaje se pri zamedljenym kinosnimanjem vsekakyh projavjenjij gradskogo žitja.

Ustaljene v toj sceně sobytja tyče se ljudij, vzajemodějstvujučih s sovrěmennoju tehnikoju. Prve kadry su oživjeno ulično dviženje, transportne potoky, ogledajemy nočju s nebodrapa. Vid Luny, prohodečej vzadu nebodrapa. Slědujuče kadry su blizko snimanje gonučih se po magistrali avt. Solnce vozvodi se nad gradon, i my vidimy spěšačih na rabotu ljudij.

Mehanizm jednoobrazno brzo zapakovyvaje kolbasu. I ljudi takože točno i brzo sortirujut poštu, šijut džinsy, sobirajut televizory na konvejerě i izpolnjajut drugu jednostajnu rabotu s pomočju sovrěmennyh proryvov tehnologij. Za kadrami sjezdečih s konvejera drug za drugom v nekoliko redov sosisok slěduju snimanji podbirajučih se na eskalatorah takymi že redami ljudij. Nepravdiva brzina, temp izměny planov i fonova muzika ne zamedljajut se i vo vrěme pokazov sposobov sovrěmennogo voljnogo časa. Ljudi jedajut, razveseljajut se, sovršajut pokupky i rabotajut s jednoj i toj že bezumnoj brzinoju.

Ending

Scena «Ending» («Zaključenje») ponovo obračaje se k arhivnomu kinosnimaju početka 1960-h godov. Izobražaje se vozlět udoskonaljenoj bezpilotnoj rakety «Atlas» programy «Merkurij». Raketa izbuhaje se skoro poslě starta, i kamera fiksiruje, kako objety plamenjem motor rakety, obračajuči se, padaje nazad na zemju. Tako razkaz filma prohodi polny krug, zakončajuči se snimanjem naskaljnom živopisom. To děja se uže v drugoj jamě, i figury tam uže ne su temne, kako byli na početku, a vsi oni su narysovane oblačene v različne odědže.

V epilogě privodi se prěvod proročestv indejcev Hopi, proslavjenyh v filmě:

«Ako my budemo vykapyvati bogatstva iz zemji, my navlěčehmo bědu».
«Nezadolgo do Dnja Očiščenja pavučiny pronizajut nebesa».
«Urna s popelom někogda može byti skydnuta s nebes, i by izgorěla od jej zemja, i by vozkypyvali okeany».

Muzika

Vsu zvučeču muziku napisal amerikansky kompozitor-minimalist Philip Glass specijalno dlja flima.

Saundtrek byl izpuščeny v 1983 godu. V 1998 godu album byl prěizpuščeny i sodržival dva novyh treka, ktoryh ne bylo v originalnom albumě. Travjenje zvučanja ostalyh muzikalnyh tem iz filma byla uveličena.

Originalny album byl izpuščeny v jedno vrěme s izpuskom filma i prinesl Glassu vsesvětovu znamenitost. Vo vrěme prokata filma kompozitor jezdil zajedno s Ansamblem Philipa Glassa i izpolnjal muziku iz filma na živo vo vrěme pokaza prěd kinoekranom v kinoteatrah.

Vněšnje linky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Койяанискаци» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).